Joga je v zadnjem času postala prepoznavna in zelo popularna. Z njo se je razširilo znanje o pripomočkih in načinih, kako si lahko z njimi popestrimo vadbo. Izbiramo lahko med ogromnim številom produktov in idej, slednjega se sama sploh zelo veselim.

V tokratnem zapisu bi kljub vsem rada poudarila, da pripomočki nikakor niso nujno potrebni in niso nadomestilo redne vadbe. Vsi na trenutke postanemo z njimi obsedeni in jih ponujamo prav vsem. A vendar je njihov namen razvoj položajev, razvoj vadbe s ciljem in željo, da osvojimo klasičen položaj. Da spodbudimo telo in um, da napredujeta in se učita.

B. K. S. Iyengar je trak začel uporabljati kot zahtevnejšo obliko razumevanja svojega telesa. S pomočjo traku je iskal omejitve v telesu, ki jih sam ni znal ustvariti. Kasneje ga je začel uporabljati za razvijanje mišic oz. za njihovo reprogramiranje. S pomočjo traku je našel možnost razumevanja kako naj bi se mišice »gibale«.

Vsak začetnik vadbe joge po metodi Iyengar se najprej sreča s trakom v sedečih predklonih, ko z rokami ne doseže stopal in si tako pomaga in na nek način podaljša prste. Prav tako se pri omenjeni metodi položaj sveče oz. »Salamba Sarvangasane« že od samega začetka vadi s trakom. V tem primeru omogočimo pravilen razpored teže na ramena in nadlahti in ne na vrat kar je zaradi omejitev v ramenskem sklepu lahko težko.

V nadaljnji vadbi se uporablja predvsem za širjenje zavedanja pri izvajanju določenega položaja. Lahko nam pomaga pri strukturni poravnavi telesa ali pa tudi za bolj subtilne zaznave.

Navidez enostaven pripomoček je postal nepogrešljiv pri razvoju lastne prakse. Seveda pa, kot rečeno v uvodnem delu, to ne pomeni, da brez njega položajev ne moremo oziroma si jih ne upamo izvajati.

Naj bo pripomoček le dodatek k redni vadbi in ne obvezna sestavina.

Kako jih lahko uporabljamo?